Ko izrečeš nekaj takega, kot to, da nisi ponosen, da si Slovenec,
si večina ljudi predstavlja, da je razlog za to predvsem v politiki. Torej, da
si mnenja, da vlada državo vodi v gospodarski propad, da ne poskrbi za varnost
državljanov (še posebej v času migracij ljudi iz Bližnjega vzhoda), skratka, da
si jezen na politike, ker ne delajo v dobrobit svojih državljanov. Morda razlog
leži v tem, da je država skorumpirana in da le ljudje, ki so na kakem vplivnem
položaju, prilagajajo zakone sebi v prid oziroma se kako drugače okoristijo.
Ampak pri meni ni tako.
Moj razlog, da nisem domoljub ali patriot oziroma si ne
želim nadet kak drugi naziv, ki bi me povezoval s tem, da sem »ponosen« na to,
kjer sem rojen, ne leži v tem. Moj razlog leži v odgovoru na enostavno
vprašanje: »Zakaj naj bi bil ponosen na državo, v katero sem se po naključju
rodil?«.
Po mojem mnenju si lahko ponosen predvsem na to, kar sam dosežeš. Torej, iz tega sledi, da nebom ponosen na nekaj, na kar nisem imel nobenega vpliva. In na to, kje se bom rodil, nisem imel vpliv.
Iz enakega razloga, ne morem biti ponosen na to, da sem
belec, da sem moški ali, da imam modro-zelene oči. Torej, zakaj naj bom ponosen
na imaginarno ozemlje, ki smo ga ljudje sami poimenovali in ustvarili? Koncept
omejevanja, zaradi katerega se toliko ljudi(narodov) sporeče med sabo.
Nisem niti ponosen, ko Peter Prevc skoči najdlje na kaki tekmi
v smučarskih skokih. Niti, ko Tina Maze presmuča ciljno linijo v najkrajšem
času ali ko Slovenija premaga kako drugo državo v kakem od ekipnih športov.
Ker, zakaj naj bi bil? Kako sem jaz prispeval k tej zmagi? Nisem. Bolj ali
manj, noben navijač ni. Edini, ki je lahko ponosen v teh scenarijih, ki sem jih
navedel prej, je športnik, ki po tekmi dvigne medaljo/pokal in njemu v ponos
zadoni »Zdravljica« in k večjemu njegovo moštvo, ki mu je kakorkoli pomagalo
doseči to zmago. Ampak jaz, ki še nikoli nisem srečal tega človeka oz. ni
kakorkoli drugače povezan z mano, razen preko dejstva, da se je po naključju
rodil na enako poimenovanem območju kot jaz, ne morem bit ponosen.
Seveda je lahko vsak vesel za tega posameznika ali moštvo,
ampak zakaj? Zakaj nebi bil vesel vedno za tistega, ki zmaga na bilo katerem
tekmovanju(seveda, če ima enake razmere, kot vsi ostali tekmovalci)? A ni to
dokaz, da če nekdo zmaga v kakem tekmovanju, da se je ravno ta posameznik
najbolj trudil? Najbolj posvečal treningu? Ni on najbolj zaslužen našega
aplavza?
Jaz sem ponosen na svoje dosežke in dosežke ljudi, ki jih
poznam. Na dosežek družinskih članov ali prijateljev. Na dosežke ljudi, s
katerimi sem v stiku. Predvsem pa na sam svoje.
Zakaj se ljudje moremo vedno delit in biti ponosni na nekaj,
na kar nismo imeli nobenega vpliva? Če že, sem jaz ponosen na celotno človeško
raso. Vsaj v pogledu, kar vse smo dosegli v zadnjih 200 letih na področju
znanosti in tehnologije. Kako smo znali naš um uporabit, da smo si olajšali
življenje. Ampak žal, prav ta um človeštvo in celotni planet, sedaj vodi v
propad. Človeški um je lahko tudi najslabša stvar, kar se je kdajkoli zgodila
Zemlji. Človek je pripravljen ubit drugega človeka na račun bogastva, svojega
Boga ali celo samo zaradi tega, ker ni enakega pigmenta, kot on. Je to res
svet, v katerem želimo živet?
Zakaj nas morejo deliti meje? Zakaj ljudje s ponosom izrekajo
besede kot: »Slovenec je tako ali tako »boljši« od državljana te in te države!«, ali te in te rase,
religije, ..itd. Smo res? Po mojem, že ko začnemo izrekat to poved, dokazujemo
ravno obratno.
Jaz sam, sem še pred par meseci sam tako razmišljal. Potem
pa sem prišel do tega vprašanja, kot sem ga prej navedel: »Zakaj bi naj bil
ponosen, na nekaj, na kar nimam vpliva?!«. Nisem, in nebom. Po mojem mnenju, se
ljudje preveč delimo. In ponos, da pripadamo neki državi je po mojem mnenju,
ena najbolj bizarnih primerov deljenja.
Ljudi je treba deliti po dosežkih. Po tem, kako in kaj so prispevali Svetu med svojim življenjem. Kako so olajšali življenje na Zemlji generacijam, ki sledijo njegovi. Ne po narodnosti ali čem drugem, na kar ljudje nimamo vpliva!
