četrtek, 28. januar 2016

Zakaj NISEM ponosen, da sem Slove'nc?!






Ko izrečeš nekaj takega, kot to, da nisi ponosen, da si Slovenec, si večina ljudi predstavlja, da je razlog za to predvsem v politiki. Torej, da si mnenja, da vlada državo vodi v gospodarski propad, da ne poskrbi za varnost državljanov (še posebej v času migracij ljudi iz Bližnjega vzhoda), skratka, da si jezen na politike, ker ne delajo v dobrobit svojih državljanov. Morda razlog leži v tem, da je država skorumpirana in da le ljudje, ki so na kakem vplivnem položaju, prilagajajo zakone sebi v prid oziroma se kako drugače okoristijo. Ampak pri meni ni tako.

Moj razlog, da nisem domoljub ali patriot oziroma si ne želim nadet kak drugi naziv, ki bi me povezoval s tem, da sem »ponosen« na to, kjer sem rojen, ne leži v tem. Moj razlog leži v odgovoru na enostavno vprašanje: »Zakaj naj bi bil ponosen na državo, v katero sem se po naključju rodil?«.

Po mojem mnenju si lahko ponosen predvsem na to, kar sam dosežeš. Torej, iz tega sledi, da nebom ponosen na nekaj, na kar nisem imel nobenega vpliva. In na to, kje se bom rodil, nisem imel vpliv.

Iz enakega razloga, ne morem biti ponosen na to, da sem belec, da sem moški ali, da imam modro-zelene oči. Torej, zakaj naj bom ponosen na imaginarno ozemlje, ki smo ga ljudje sami poimenovali in ustvarili? Koncept omejevanja, zaradi katerega se toliko ljudi(narodov) sporeče med sabo.

Nisem niti ponosen, ko Peter Prevc skoči najdlje na kaki tekmi v smučarskih skokih. Niti, ko Tina Maze presmuča ciljno linijo v najkrajšem času ali ko Slovenija premaga kako drugo državo v kakem od ekipnih športov. Ker, zakaj naj bi bil? Kako sem jaz prispeval k tej zmagi? Nisem. Bolj ali manj, noben navijač ni. Edini, ki je lahko ponosen v teh scenarijih, ki sem jih navedel prej, je športnik, ki po tekmi dvigne medaljo/pokal in njemu v ponos zadoni »Zdravljica« in k večjemu njegovo moštvo, ki mu je kakorkoli pomagalo doseči to zmago. Ampak jaz, ki še nikoli nisem srečal tega človeka oz. ni kakorkoli drugače povezan z mano, razen preko dejstva, da se je po naključju rodil na enako poimenovanem območju kot jaz, ne morem bit ponosen. 

Seveda je lahko vsak vesel za tega posameznika ali moštvo, ampak zakaj? Zakaj nebi bil vesel vedno za tistega, ki zmaga na bilo katerem tekmovanju(seveda, če ima enake razmere, kot vsi ostali tekmovalci)? A ni to dokaz, da če nekdo zmaga v kakem tekmovanju, da se je ravno ta posameznik najbolj trudil? Najbolj posvečal treningu? Ni on najbolj zaslužen našega aplavza?

Jaz sem ponosen na svoje dosežke in dosežke ljudi, ki jih poznam. Na dosežek družinskih članov ali prijateljev. Na dosežke ljudi, s katerimi sem v stiku. Predvsem pa na sam svoje.

Zakaj se ljudje moremo vedno delit in biti ponosni na nekaj, na kar nismo imeli nobenega vpliva? Če že, sem jaz ponosen na celotno človeško raso. Vsaj v pogledu, kar vse smo dosegli v zadnjih 200 letih na področju znanosti in tehnologije. Kako smo znali naš um uporabit, da smo si olajšali življenje. Ampak žal, prav ta um človeštvo in celotni planet, sedaj vodi v propad. Človeški um je lahko tudi najslabša stvar, kar se je kdajkoli zgodila Zemlji. Človek je pripravljen ubit drugega človeka na račun bogastva, svojega Boga ali celo samo zaradi tega, ker ni enakega pigmenta, kot on. Je to res svet, v katerem želimo živet? 

Zakaj nas morejo deliti meje? Zakaj ljudje s ponosom izrekajo besede kot: »Slovenec je tako ali tako »boljši« od državljana te in te države!«, ali te in te rase, religije, ..itd. Smo res? Po mojem, že ko začnemo izrekat to poved, dokazujemo ravno obratno.  

Jaz sam, sem še pred par meseci sam tako razmišljal. Potem pa sem prišel do tega vprašanja, kot sem ga prej navedel: »Zakaj bi naj bil ponosen, na nekaj, na kar nimam vpliva?!«. Nisem, in nebom. Po mojem mnenju, se ljudje preveč delimo. In ponos, da pripadamo neki državi je po mojem mnenju, ena najbolj bizarnih primerov deljenja.

Ljudi je treba deliti po dosežkih. Po tem, kako in kaj so prispevali Svetu med svojim življenjem. Kako so olajšali življenje na Zemlji generacijam, ki sledijo njegovi. Ne po narodnosti ali čem drugem, na kar ljudje nimamo vpliva!

3 komentarji:

  1. Pohvale za ogromno dobrih pointov in res zanimivo predstavitev te točke. Dodal bi samo, da to gledaš s pravilnega, a tudi napačnega zornega kota. Vse, kar si omenjal je namreč s sociološkega/psihološkega vidika drugače, saj zajema več ljudi. S tem pride tudi do dejanj, ki jih človek sicer ne bi naredil.

    To je v bistvu druženje in cena tega so seveda imaginarni pojmi, ki jih je pač iz nekega subjektivnega-simpatičnega razloga pripravljen tolerirati (Prevc, ipd.)

    OdgovoriIzbriši
  2. To je predstavljeno iz mojega zornega kota (razmišljanja). Torej, če se navežemo na včerajšnje odlične dosežke slovenskih športnikov: Meni tej dosežki malo pomenijo/koristijo. Enako, kot vsem drugim slovenskim državljanom. Edini pozitivni učinek je z psihološkega pogleda. Ampak, na mene to ne vpliva. Edina prednost za mene, da so zmagali slovennski skakalci (recimo), je v tem, da jim lahko čestitam v maternem jeziku, drugače pa zame ni razlike, kot če bi zmagal skakalec iz XY države. Ampak to je izklučno moj pogled na to.

    OdgovoriIzbriši
  3. Popolnoma pravilen zorni kot. Toda, če ne gledaš iz individualnega vidika, temveč družbeno. Recimo, da s prijateljem spremljaš skoke, bo zadeva dobila drugi pomen. Namreč, skupni faktor bo, da sta oba iz Slovenije. S tem bo verjetnost, da bosta se veselila uspeha slovenskega športnika večja, kot pa tista za ameriškega.

    Vsekakor pa imaš dobro razmišljanje.

    OdgovoriIzbriši